Pojdi na vsebino

Poligny, Jura

Poligny, Jura
Lega
Zemljevid
Poligny, Jura se nahaja v Francija
Poligny, Jura
Poligny, Jura se nahaja v Burgundija - Franche-Comté
Poligny, Jura
46°50′10″N 5°42′28″E / 46.83611°N 5.70778°E / 46.83611; 5.70778
DržavaFrancija
RegijaBurgundija-Franche-Comté
DepartmaJura
OkrožjeLons-le-Saunier
KantonPoligny
InterkomunalitetaSkupnost občin
comté de Grimont
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Dominique Bonnet (Zveza za ljudsko gibanje)
Površina
1
50,22 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
4.011
 • Gostota80 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
39434 /39800
Nadmorska višina252–626 m
(povp. 327 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Poligny je naselje in občina v vzhodnem francoskem departmaju Jura regije Franche-Comté. Leta 2009 je naselje imelo 4.229 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Franche-Comté 58 km jugozahodno od Besançona.

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Poligny je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Abergement-le-Petit, Aumont, Barretaine, Bersaillin, Besain, Biefmorin, Bonnefontaine, Brainans, Buvilly, Chamole, Champrougier, Le Chateley, Chaussenans, Chemenot, Colonne, Fay-en-Montagne, Grozon, Miéry, Molain, Montholier, Neuvilley, Oussières, Picarreau, Plasne, Tourmont, Vaux-sur-Poligny in Villers-les-Bois z 9.442 prebivalci.

Kanton Poligny je sestavni del okrožja Lons-le-Saunier.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Prva omemba naselbine Polemniacum sega v leto 870, to je čas ozemeljske delitve dediščine Lotarja II., ko je pripadla Ludviku II. Nemškemu. Od zgodnjega 11. stoletja je bilo ozemlje pod svobodno grofijo Burgundijo grofa Otta Wilhelma in njegovih naslednikov. Z dinastijo Chalon je konec 13. stoletja prvikrat za nekaj časa prešlo pod Francosko kraljestvo, v tem času je Poligny dobil tudi mestne pravice. V zgodnjem 14. stoletju je kraj ponovno pripadel burgundskim grofom. Sledili so vojaški spopadi med Francijo in Franche-Comté, naslednico grofije, v letih 1481, 1637-38. Leta 1643 je bil porušen bližnji grad Grimont, leta 1678 pa je z mirom v Nijmegnu celotno ozemlje grofije s Polignyjem vred dokončno prešlo pod francoske vladarje.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Cerkev sv. Hipolita
Notredamska cerkev
  • ohranjen značaj poznega srednjeveškega mesta s starimi hišami, cerkvami in nekdanjimi samostani, vodnjaki
    • jakobinski samostan,
    • uršulinski samostan,
    • romanska notredamska cerkev, Mouthier le Vieillard, iz 9 stoletja,
    • kolegialna cerkev sv. Hipolita,
    • stolp Tour de la Sergenterie, Tour de Grimont,
    • kip generala Travota (1767-1836).

Promet

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.